Pogosta vprašanja
Kakšne so davčne olajšave?
Premije, ki jih plača delodajalec, znižujejo osnovo za odmero davka od dohodka pravnih oseb delodajalcu. Premije, ki jih iz svoje neto plače plača zavarovanec pa slednjemu znižujejo osnovo za odmero dohodnine.
Kako se davčne olajšave uveljavlja?
Pogoj za uveljavljanje davčnih olajšav pri delodajalcu je, da je v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih najmanj 51 % vseh zaposlenih. Premija ne predstavlja bonitete zaposlenim. Višina davčne olajšave je omejena na največ 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (5,844 odstotka bruto plače posameznika), vendar ne več kot 2.646,21 € v letu 2010.
Prednost pri uveljavljanju davčnih olajšav ima delodajalec. Če delodajalec plačuje premijo v višini 3 odstotkov posameznikove bruto plače, lahko slednji koristi le še razliko do najvišje možne premije, to je 2,84 odstotka.Čigava so sredstva na osebnem varčevalnem računu?
Premije, ki se plačujejo na osebni varčevalni račun zavarovanca so njegova last. To velja tudi za premije, ki jih za zaposlenega plačuje delodajalec. V primeru prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu, slednji nima nikakršnih upravičenj do plačanih premij.
Kako je s privarčevanimi sredstvi v primeru smrti zavarovanca?
V primeru smrti zavarovanca v obdobju varčevanja se privarčevana sredstva dedujejo. Izplačilo je v tem primeru mogoče takoj (ne glede na dobo vključenosti v zavarovanje) oziroma v roku 60 dni od prejema popolne dokumentacije. Za izplačilo sredstev je potrebno predložiti naslednje dokumente:- upravičenec je na zavarovalni polici naveden z imenom in priimkom
- pisno vlogo za izplačilo sredstev po zavarovalni polici,
- originalno polico,
- kopijo izpiska iz matične knjige umrlih,
- kopijo osebnega dokumenta upravičenca in
- kopijo bančne kartice ali hranilne knjige upravičenca.
Kako je z varčevanjem, če mi preneha delovno razmerje?
Zavarovanec, ki mu je mu je prenehalo delovno razmerje pri delodajalcu, ki mu je plačeval premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, ima na voljo naslednje možnosti:
- nadaljevanje varčevanja s pristopom v individualni pokojninski načrt pri Moji naložbi,
- mirovanje zavarovanja v primeru, ko novi delodajalec nima urejenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, če se zavarovanec upokoji, vendar še niso izpolnjeni pogoji za izplačilo sredstev, ali v drugih primerih, ko še niso izpolnjeni pogoji za izplačilo sredstev.
- prenos zavarovanja in privarčevanih sredstev k izvajalcu, pri katerem ima novi delodajalec urejeno kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. V tem primeru se zavarovanje ne prekine, spremeni se le izvajalec pokojninskega načrta.
- izstop iz zavarovanja in izplačilo sredstev, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji, določeni s pokojninskim načrtom. V primeru, da niso izpolnjeni pogoji za izplačilo sredstev, pride do zadržanja sredstev do izpolnitve pogojev.
Ali z mirovanjem prekinem zavarovanje?
Ne, mirovanje zavarovanja ne pomeni prekinitve zavarovanja. Pomeni zgolj odločitev posameznika, da na osebni račun določeno obdobje, največ pa do izpolnitve pogojev za prejemanje dodatne pokojninske rente, ne bo vplačeval premij. Kasneje lahko kadarkoli nadaljuje s plačevanjem premij. Z mirovanjem zavarovalna doba teče še naprej. Zavarovancu se še naprej pripisujejo donosi na privarčevana sredstva.
Kako je s privarčevanimi sredstvi, če prekinem zavarovanje?
Izplačilo sredstev je možno kadarkoli, če je sredstva plačeval zavarovanec iz neto plače. V primeru, ko je sredstva plačeval delodajalec pa po preteku 10 let od datuma vključitve. Na višino izplačila vplivajo obveznosti po davčnih predpisih ter izstopni stroški po pokojninskem načrtu.
Se mi splača skleniti dodatno pokojninsko zavarovanje, če imam do manj kot 10 let?
Desetletno obdobje je, poleg starostnega pogoja 58 let in upokojitve po ZPIZ, pomembno za uveljavitev pravice do dodatne pokojninske rente in za uveljavitev pravice do dviga prihrankov v primeru financiranja s strani delodajalca. V primeru kolektivnega zavarovanja delodajalec posamezniku, ki ne pristopi v dodatno pokojninsko zavarovanje, v zameno za premijo praviloma ne plačuje druge oblike nadomestila. V primeru individualnega zavarovanja in lastnih vplačil iz neto plače pa je pri presoji, ali se vam splača vstopiti v dodatno pokojninsko zavarovanje, potrebno upoštevati davčne olajšave in razliko med stopnjo trenutne in prihodnje obdavčitve.
Obstajajo za pokojninsko varčevanje še kakšne druge varčevalne oblike?
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je edina oblika namenskega varčevanja za dodatno pokojnino, ki je urejeno s posebnim zakonom in spodbujeno z davčnimi olajšavami.
Kaj je to pokojninski načrt?
Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev. Pokojninski načrt, na podlagi katerega se lahko uveljavljajo davčne olajšave, mora odobriti minister, pristojen za delo. Pokojninski načrt mora biti vpisan tudi v poseben davčni register, ki ga vodi pristojni davčni organ (DURS).

