Dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma 2. steber pokojninskega zavarovanja loči med obveznim in prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem.

V obvezno dodatno zavarovanje se vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati ( v preteklosti beneficirana delovna doba).

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih v pokojninskem načrtu, zagotovijo dodatne pokojnine ali druge določene pravice.

Izvajalci prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj po potrjenih pokojninskih načrtih so pokojninski skladi, ki se lahko oblikujejo kot vzajemni pokojninski sklad ali pokojninska družba.

Posameznik se lahko vključi v kolektivni ali individualni pokojninski načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Posameznik je lahko hkrati vključen samo v en kolektivni in en individualni pokojninski načrt.

V kolektivni pokojninski načrt se lahko vključijo zaposleni pri delodajalcu, ki deloma ali v celoti plačuje premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Za uveljavljanje davčnih olajšav, mora v pokojninski načrt biti vključenih najmanj 51 % zaposlenih pri delodajalcu. V kolektivni pokojninski načrt se ne more vključiti posameznik, samozaposlena oseba in posameznik, ki je pretežni lastnik podjetja, zavoda ali zadruge, v kateri je zaposlen. Za pretežnega lastnika podjetja, zavoda ali zadruge se šteje oseba, če je imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih ima 25% glasovalnih pravic ali 25% delež v kapitalu določene pravne osebe.

V individualni pokojninski načrt se lahko vključi samostojno. Premije plačuje iz neto plače oziroma drugih dohodkov, davčno olajšavo uveljavlja sam.

Plačila v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so davčno stimulirana. Plačnik premije namreč uveljavlja davčne olajšave v smislu znižanja osnove za odmero davka od dohodka pravnih oseb (plačnik premije je delodajalec) oziroma znižanja osnove za odmero dohodnine (plačnik premije je posameznik). Premija, ki jo plača delodajalec se tudi ne šteje kot izplačilo plače, na plačano premijo se tako ne obračunajo davki in prispevki. 

Skupni znesek davčnih olajšav (vplačilo delodajalca in posameznika) za posamezno koledarsko leto je omejen na 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenega (5,844 % bruto plače) oziroma na absolutni znesek, ki se letno valorizira. Prednost pri uveljavljanju davčnih olajšav ima delodajalec.