Tovrstni dvigi bodo možni s pričetkom leta 2011, ko so k Moji naložbi pristopili prvi zavarovanci.

Pripravili smo informativni izračun davčne obveznosti, ki bo nastala v primeru, če se bo posameznik odločil za dvig doslej privarčevanih sredstev, ki jih je vplačeval delodajalec.

Ker bo v takšnih primerih izplačilo izvedeno leta 2011 (ali kasneje), bo tudi dohodnina odmerjena po lestvici, ki bo veljala za navedeno leto. Lestvica za odmero dohodnine za prihodnje leto je praviloma znana ob koncu tekočega leta, zato natančen izračun ni možen.

Ker bo v takšnih primerih dvig sredstev izveden po preteku 10 let, ni potrebno plačati davka na zavarovalne posle (6,5 %), zato to tudi ni upoštevano v izračunu.

V primeru izrednega prenehanja se obračunajo izstopni stroški v višini 0,5 % od stanja na osebnem računu, kar je potrebno upoštevati (v izračunu ni vključeno!).

Višina davčne obremenitve je odvisna od vseh obdavčljivih prejemkov v letu (vključno z odkupno vrednostjo police) in posledično dohodninskega razreda, v katerega se posameznik uvrsti.

Namen varčevanja v drugem stebru je varčevanje za dodatno rento ob upokojitvi. Dvig sredstev v enkratnem znesku in pred upokojitvijo pomeni izredno prenehanje zavarovanja. Ob izpolnjenih pogojih (10 let) je odločitev o dvigu prepuščena posamezniku. Pri sprejemanju le-te velja smotrnost enkratnega dviga presojati tudi skozi prizmo obveznosti plačila dohodnine. Z uporabo spodnjega izračuna si lahko vsak posameznik ustvari dovolj natančno predstavo o višini davčne obveznosti.

Izračun je informativen, vsebuje nerealne predpostavke (trenutno veljavno dohodninsko lestvico) in lahko vsebuje tudi napake.

Za dodatne informacije lahko pokličete na brezplačno številko 080 29 29.

Poleg sprememb glede obveznega pokojninskega zavarovanja so predvidene tudi spremembe na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Besedilo zakona najdete tukaj, več zgoščenih informacij pa tudi na spletni strani ministrstva.

Polni naziv se po novem glasi: MOJA NALOŽBA pokojninska družba d.d. – Skupina Nove KBM.

Dopolnitev naziva ne pomeni kakršnihkoli sprememb v lastniški strukturi pokojninske družbe.

Lastniška struktura Moje naložbe je že od vsega začetka nespremenjena in ostaja tudi v naprej:

Nova KBM d.d. 45 %
Zavarovalnica Maribor d.d. 20 %
Pozavarovalnica Sava d.d. 20 %
Merkur zavarovalnica d.d. 10 %
Zavarovalnica Tilia d.d. 5 %

Informacije o poslovanju

Kolektivni pokojninski načrt se je spremenil tudi v 3. odstavku 86. člena. Z novima 3. in 4. odstavkoma je natančneje določen rok za izplačilo odkupne vrednosti sredstev.

Čistopisa pokojninskih načrtov bosta na spletni strani objavljena takoj po tehnični pripravi dokumentov.

Nadzorni svet je potrdil letno poročilo Moje naložbe pokojninske družbe d.d., ki je v lanskem letu dosegla 670.000,00 EUR dobička.

Nadzorni svet je predlagal skupščini družbe podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2009.

Prav tako se je nadzorni svet seznanil s tekočimi rezultati za leto 2010 iz katerih je razvidno, da se je v pokojninsko družbo vključilo več kot 400 novih zavarovancev, poslovni rezultat družbe na dan 28. 2. 2010 pa znaša 133.000,00 EUR.

Predsednik nadzornega sveta Moje naložbe pokojninske družbe d.d.

mag. Andrej Plos

Priložena je tudi razlaga k vsebini obvestila. Razloženi so pomembni pojmi: vplačana premija, čista vplačana premija, zajamčena sredstva, rezervacije in še kaj. 

Pripravili in dodali smo tudi informacije o poslovanju v preteklem letu in tudi celotnem obdobju našega poslovanja, spremembah pokojninskih načrtov ter druge koristne informacije.

Vsebino si lahko ogledate tudi tukaj.

V kolikor obvestila niste prejeli, je najverjetnejši razlog ta, da ne razpolagamo z aktualnimi podatki o vašem naslovu ali priimku.

Maksimalna premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je višja za 1,6% in v letošnjem letu znaša:

2.646,21 EUR letno,
220,52 EUR mesečno.

Maksimalni znesek premije za davčne olajšave še naprej znaša največ 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma 5,844% bruto plače.

Svetujemo vam, da znesek premije, kot ste ga plačevali v prejšnjem letu, povišate za enak odstotek, kot se je povišala tudi maksimalna premija (1,6%).

Za dodatne informacije lahko pokličete na 080 29 29.

Maribor, 11.12.2009 – Na današnji redni seji nadzornega sveta pokojninske družbe Moja naložba d.d. so se člani nadzornega sveta seznanili s poslovnimi rezultati v obdobju januar – november 2009 in soglašali z načrtom poslovanja za leto 2010. Prav tako so se seznanili z naložbeno politiko pokojninske družbe in kritnega sklada za prihodnje leto.

Moja naložba d.d. v letošnjem letu posluje uspešno in presega načrtovane rezultate. Poslovni izid je v obdobju do 30.11.2009 znašal 566.000 EUR. Vrednost kritnega sklada obsega 93,8 milijona EUR in se je v letošnjem letu povišala za15,4 milijona EUR. V letošnjem letu znaša pripisana donosnost 2,87 odstotka in presega zajamčeno po pokojninskih načrtih, ki je za 50 % višja od zakonsko predpisane.

Naložbena politika pokojninske družbe Moja naložba d.d. bo zaradi negotovih razmer na svetovnih kapitalskih trgih tudi v letu 2010 zastavljena konservativno, kar bo zavarovancem zagotavljalo izjemno visoko raven varnosti privarčevanih sredstev, obenem pa načrtovana donosnost presega donosnost primerljivo varnih naložb.

Predsednik nadzornega sveta Moje naložbe pokojninske družbe, mag. Andrej Plos: »Z zadovoljstvom ugotavljamo, da Moja naložba uspešno zaključuje poslovno leto 2009. Uspešnost poslovanja pa se kaže tudi v tem, da je v zadnjih mesecih preneslo kolektivno zavarovanje k Moji naložbi več kot 15 delodajalcev, kar priča o tem, da Moja naložba zavarovancem zagotavlja varno in donosno naložbo, hkrati pa zagotavlja visoko raven storitev.«

Predsednik nadzornega sveta
Mag. Andrej Plos

Prav tako prihaja do težav s sprejemanjem elektronske pošte.

Trudimo se, da bi napako v najkrajšem možnem času odpravili. Vljudno prosimo za razumevanje.

V teh izjemno zaostrenih gospodarskih razmerah pokojninska  družba po mnenju nadzornikov posluje dobro, kar se odraža tudi v poslovnem izidu pokojninske družbe. Poslovni izid na dan 30.9.2009 znaša 433.000 EUR, vrednost kritnega sklada pa 90.680.000 EUR. V pokojninsko družbo je vključenih 32.118 zavarovancev, kar predstavlja v primerjavi s preteklim letom povečanje za 2,9 odstotka. Kar  94,9 odstotka zavarovancev je vključenih v kolektivni pokojninski načrt. V primerjavi s preteklim letom se je število delodajalcev, vključenih v kolektivno pokojninsko zavarovanje, povečalo za 4,6 odstotka (na 452 delodajalcev).

Predsednik nadzornega sveta Moje naložbe  pokojninske družbe d.d., mag. Andrej Plos: »Rezultati poslovanja družbe omogočajo, da zavarovanci, lastniki in nadzorniki z optimizmom pričakujemo tudi  letno poročilo. Ob upoštevanju izredno težkih gospodarskih razmer so dobri rezultati toliko bolj razveseljivi, saj dokazujejo, da sprejeta in že deset let izvajana naložbena politika omogoča varno, donosno in stabilno rastoče poslovanje.«

Maribor, 23. oktober 2009

Izvod letnega poročila je na voljo na sedežu družbe, v elektronski obliki ga najdete TUKAJ.

Oglejte si predstavitveno gradivo.

Posebej je za lažje razumevanje priložena razlaga k vsebini obvestila.

Pripravili in dodali smo tudi informacije o poslovanju v preteklem letu, spremembah pokojninskih načrtov in izjave o naložbeni politiki ter druge koristne informacije.

Vsebino si lahko ogledate tudi tukaj.

V kolikor obvestila niste prejeli najverjetneje ne razpolagamo z aktualnimi podatki o vašem naslovu ali priimku.

Maksimalna premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je višja za 3,1% in v letošnjem letu znaša:

2.604,54 EUR letno,
217,05 EUR mesečno.

Maksimalni znesek premije za davčne olajšave še našrej znaša največ 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma 5,844% bruto plače.

Svetujemo vam, da znesek premije, kot ste ga plačevali v prejšnjem letu, povišate za enak odstotek (3,1%).

Za dodatne informacije lahko pokličete na 080 29 29.

Za mandatno obdobje štirih let bodo na predlog zavarovancev pokojninske družbe imenovani trije člani nadzornega sveta.

Pisni predlog mora vsebovati ustrezno obrazložitev, vključno s podpisano izjavo predlaganega kandidata, da se strinja s predlogom kandidature za članstvo v nadzornem svetu pokojninske družbe in da izpolnjuje navedene pogoje za članstvo v nadzornem svetu zavarovalne delniške družbe (29. in 29.a člen Zakona o zavarovalništvu, Uradni list RS, štev. 109/2006).

Predloge je potrebno poslati na naslov:

MOJA NALOŽBA POKOJNINSKA DRUŽBA D.D.
ULICA VITA KRAIGHERJA 5
2000 MARIBOR

Posredovani predlogi morajo biti ustrezno označeni z dopisom na vidnem mestu »PREDLOG ZA IMENOVANJE ČLANOV NADZORNEGA SVETA – NE ODPIRAJ«.

Obrazec Izjava kandidata se nahaja tukaj.

Vse dodatne informacije so na voljo na telefonski številki 02/229 29 12.

Maribor, 7.11.2008

                                                                            Uprava:

                                                     dr. Igor Pšunder      Lojze Grobelnik
                                                     član                         predsednik

Verjamemo, da boste v pripeti datoteki našli odgovor na marsikatero vprašanje glede vašega pokojninskega zavarovanja.

Za več informacij o naložbeni politiki, donosih in drugem kliknite TUKAJ.

Na današnji redni seji nadzornega sveta Moje naložbe pokojninske družbe d.d. so nadzorniki obravnavali rezultate poslovanja družbe za obdobje od januarja do septembra 2008 ugotovili, da je poslovanje kljub zahtevnim razmeram na svetovnih finančnih trgih dobro. Primerjava Moje naložbe z drugimi izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja kaže, da so zavarovanci Moje naložbe tudi v zadnjih dvanajstih mesecih imeli najvišji doseženi donos. V letu 2008 bo pokojninska družba zagotovila za 50 % višji zajamčeni donos, kot ga zahteva zakon kar znaša 2,61 %. Nadzorniki so tudi ugotovili, da pokojninska družba izvaja naložbeno politiko v skladu z Izjavo o naložbeni politiki in sprejeto strategijo izvajanja naložb.

Nadzorniki so dali soglasje k sklepu uprave za povečanje osnovnega kapitala družbe iz naslova odobrenega kapitala v višini  1,5 milijona EUR. Kritni sklad Moje naložbe bo konec leta 2008 presegel mejo 80 milijonov evrov, zato bo morala družba razpolagati z minimalnim kapitalom, višjim od 3,2 milijona evrov. Po opravljeni dokapitalizaciji bodo lastniška razmerja delničarjev ostala nespremenjena in sicer:

-          Nova KBM  - 45 %

-          Pozavarovalnica Sava - 20 %

-          Zavarovalnica Maribor - 20 %,

-          Merkur zavarovalnica  - 10 %

-          Zavarovalnica Tilia - 5 %

Nadzorni svet se je seznanil z začetkom postopka aktivnosti za izvolitev članov nadzornega sveta, saj dosedanjemu nadzornemu svetu poteče mandat v mesecu januarju 2009.

                                                                        Mag. Andrej Plos,

                                                                        predsednik nadzornega sveta

Vir: Poslovni dnevnik, 25.08.2008
Besedilo: Tomaž Modic
Fotografija: Tomaž Klipšteter

»Bliža se čas, ko bodo prvi zavarovanci vključeni že deset let in bodo ob odhodu v pokoj tudi upravičeni do izplačila teh sredstev v obliki pokojninskih rent. Se bo pa izkazalo, da bo ponekod poštar pozvonil dvakrat na mesec in prinesel pokojnino tako iz prvega stebra kot pokojnino iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.«

Od leta 2011 bo sestavni del delovanja izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja (DPZ) tudi izplačevanje pokojninskih rent. Zaradi demografskih sprememb in sistemskih pomanjkljivosti namreč prvi steber ne bo mogel več zagotavljati dovolj sredstev za izplačevanje pokojnin v sedanjem obsegu. O nujnosti sprememb sistema DPZ in o tem, zakaj bi moral vsak posameznik vanj vplačevati maksimalno premijo, smo se pogovarjali s predsednikom uprave Moje Naložbe Lojzetom Grobelnikom.

Å tevilni izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja imate letos pri upravljanju sredstev negativne donose. Kako bo finančna kriza vplivala na vaše poslovanje in navsezadnje na premoženje zavarovancev?

Izvajalci, ki se ukvarjamo z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, smo vpeti v evropski in svetovni trg vrednostnih papirjev in z vsemi vlagatelji delimo enako usodo. Naši zavarovanci so po drugi strani upravičeni do zajamčenega donosa, ki zagotavlja določeno obrestno mero, vezano na dolgoročne vrednostne papirje. Ta v nasprotju z drugimi naložbami zavarovancem tudi v letošnjem letu zagotavlja pozitiven donos, četudi minimalen.

Če se bo kriza nadaljevala, ste sposobni vzdrževati razmerje med rezervacijami in preostalimi sredstvi?

Eden temeljnih pogojev za izvajalca pri upravljanju je kapitalska ustreznost. Če sredstva od rezervacij ne bodo zagotovljena oziroma ne bodo pokrivala zajamčenega donosa, ga bodo morali zagotavljati izvajalci iz lastnih sredstev. Če se bo to razmerje porušilo, bodo morali tako lastniki zagotoviti sredstva v okviru dokapitalizacije, pri tem pa pride v ospredje predvsem njihova kapitalska moč.

Kako ste se odzvali na spremenjene razmere na trgu?

Zmanjšali smo izpostavljenost delnicam in povečali delež sredstev v obvezniškem delu. Temu je sledila večina izvajalcev, imajo pa nekateri še vedno nekoliko večji delež sredstev v delnicah.

V takšnem obdobju je pomembno vlogo gotovo odigral institut zajamčenega donosa. Kljub temu so tekoči negativni donosi zavarovancem pobrali pretekle nadzajamčene donose.

Pri vsakem dolgoročnem varčevanju so nihanja. Resda so varčevalci v vzajemnih skladih v preteklosti imeli visoke donose, a so ti v zadnjem obdobju tudi veliko izgubili. Treba je omeniti, da gre pri pokojninskih skladih za konservativno naložbeno politiko, kjer je stopnja tveganja nizka. Gre pa za donos v daljšem obdobju, ki sega nekje do pet odstotkov na leto.

Stroka je soglasno prepričana, da je zajamčena donosnost škodljiva. Kako gledate na to?

Izvajalci se res počutimo nekoliko omejeni, saj zajamčena donosnost na mesečni ravni predstavlja določene težave. Veljalo bi razmišljati v dveh smereh. Če zajamčeni donos že obstaja, bi ga bilo treba zagotavljati na letni ali medletni ravni. To bi upravljavcem omogočilo aktivnejša vlaganja, poleg obveznic tudi v druge oblike vrednostnih papirjev.

So bojazni, da današnja mladina pokojnin ne bo dočakala, upravičene?

Kako bo s pokojninami, je eno ključnih vprašanj. Gotovo bo izbran koncept, ki bo usmerjen v neko obliko solidarnosti, bo pa večjo odgovornost za zagotovitev sredstev za to obdobje življenja nosil posameznik, ki se bo moral aktivneje vključevati v različne oblike varčevanja, da bo pridobil dodatna sredstva.

Sedanja vlada je odgovornost reforme pokojninskega sistema preložila na prihodnji mandat oziroma vlado. Smo prepozni?

Vlada ali politika je svoj del odgovornosti opravila konec leta 1999, ko je bil sprejet ZPIZ in s tem pokojninska reforma. Od takrat bistvenih dopolnitev ni bilo, zgolj uskladitve s posameznimi evropskimi direktivami. Ni bilo pa sprememb, ki bi omogočale boljši pristop k zavarovancem in vključitev širšega kroga ljudi. Prihodnja vlada bo morala v razmeroma hitrem obdobju zagotoviti, da bi zavarovanci vplačevali tudi višje premije, od katerih bi nato prejemali dodatno pokojnino.

Bi morala politika tu odigrati bolj aktivno vlogo in kakšno?

Tako kot je bila pokojninska reforma v obdobju od 1995 do 1999 skupen nacionalni projekt, bi moralo biti področje pokojnin in dodatnega pokojninskega zavarovanja še naprej vpeto med vse socialne partnerje.

Na katerih področjih so potrebne spremembe?

Na primer na področju davčnih olajšav. Z dodatnimi olajšavami bi morali spodbuditi vključitev večjega števila posameznikov, kar pomeni razlikovanje med kolektivno in individualno davčno olajšavo. Prav tako bi morali preučiti možnost odprave obdavčitve pokojninske rente, kar bi bila zelo pomembna spodbuda tudi pri vključevanju in dodatnih vplačilih. Vprašati se moramo tudi, ali želimo, da je ta oblika varčevanja obvezna za vse aktivne zaposlene, ali pa jo prepuščamo izključno prostovoljni bazi. V Sloveniji je to področje že delno urejeno, saj so vanj obvezno vključeni javni uslužbenci.

Zakaj se ne bi zavarovanci raje odločili za vlaganje v delnice, saj so na dolgi rok bistveno donosnejše?

Področje pokojninskega zavarovanja ureja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), na podlagi katerega je tudi zastavljena naložbena politika izvajalcev. Trenutno zavarovancem tudi ne moremo ponuditi različnih naložbenih politik. Je sicer ideja, da bi imeli izvajalci neki krovni sklad s podskladi z različno naložbeno politiko. Mlajši zavarovanci bi se lahko odločili za nekoliko bolj tvegano varčevanje, tisti pred upokojitvijo pa bi bili vključeni v bolj konservativen sklad z večjim delom naložb v obveznicah.

Izvajalci opozarjate tudi, da bi morali vzpostaviti neki mehanizem oziroma primerljivost različnih vrst izvajalcev predvsem pri donosnosti sredstev?

Donosnost je gotovo eden pokazateljev uspešnosti izvajalca, tako da bi morali zagotoviti primerljivost teh podatkov. Le tako jim lahko potencialni zavarovanec ob pregledu in izbiri pokojninskih načrtov resnično zaupa in si izbere najprimernejšega izvajalca, tako po vsebini kot po doseženih rezultatih. Naj opozorim, da lahko prihaja do različnega vrednotenja naložb pri različnih izvajalcih, gotovo pa so pomembni tudi elementi informiranja javnosti o teh podatkih. Vzajemni pokojninski skladi so namreč dolžni rezultate mesečno objavljati, medtem ko morajo pokojninske družbe in zavarovalnice to narediti le enkrat na leto.

Se strinjate, da bi morali v pokojninsko varčevanje vključiti tudi klasične vzajemne sklade, kot so naredili, denimo, v ZDA?

Že dlje časa poteka razprava, kdo vse se naj ukvarja z dodatnim pokojninskim zavarovanjem. Ali naj obstoječemu krogu izvajalcev priključimo še družbe za upravljanje, ki so sicer upravljavci premoženja v okviru vzajemnih skladov. Zakaj so bile torej že leta 2000 v pokojninski zakonodaji uvedene pokojninske družbe kot edine specializirane za to obliko varčevanja. Iz tega izhaja, da je bil že v tistem obdobju cilj, da bi se z dodatnim pokojninskim zavarovanjem ukvarjali pretežno specialisti. To po eni strani zagotavlja preglednost in javnost poslovanja. Treba bo poiskati dogovor, ali širiti ta krog izvajalcev, ali jih v kakšnem segmentu tudi ožiti. V Sloveniji namreč le ni tako velikega števila zavarovancev, saj ima v tujini zgolj en pokojninski sklad tudi več kot 700.000 vključenih zavarovancev.

Ni opaziti vidnejše oglaševalske kampanje, s katero bi državljane osveščali o problematiki in možnih rešitvah?

Do zdaj je bila aktivnost izvajalcev usmerjena na kolektivno vključitev, pri čemer smo se neposredno obračali na delodajalce oziroma na vodstva podjetij. Po sedmih letih je rezultat tega, da je 90 odstotkov vseh zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja vključenih prek kolektivne sheme, kar pomeni, da del ali celotno premijo zaposlenim vplačuje delodajalec.

Kaj pa individualni zavarovanci?

Če bi uvedli dodatno olajšavo, neodvisno od olajšave delodajalca, potem bi se gotovo pojavil tudi interes po dodatnem individualnem ozaveščanju in vlaganju v neposredno trženje. Ni toliko pomembno, kdo je oglaševani izvajalec, gre bolj za to, da so ljudje seznanjeni s pomenom in nujnostjo vključitve v drugi pokojninski steber.

Nekateri izvajalci so nam v zadnjem času posredovali neresnične podatke o doseženem donosu. Je težava v nadzoru, kakšen je postopek poročanja nadzornim organom?

Izvajalci smo v skladu s predpisi dolžni nadzornim inštitucijam predložiti četrtletna poročila, te pa tudi v primeru nepravilnih podatkov ustrezno ukrepajo. Drugo je, kakšne podatke izvajalci posredujemo novinarjem, skratka, zainteresirani javnosti, kjer pa so možne različne interpretacije. Težiti je treba k temu, da za vse veljajo enake podlage, podzakonski predpisi in pravila. Kdo bo sicer odpravljal to neprimerljivost in različne razlage podatkov?

Kako bi ocenili delo nadzornih inštitucij?

Nadzorne inštitucije - Agencija za zavarovalni nadzor in Agencija za trg vrednostnih papirjev - med rednimi pregledi hujših kršitev niso ugotovile. Torej je sklepati, da izvajalci za zdaj korektno izpolnjujemo svoje obveznosti. Bi pa lahko bili nadzorni organi bolj dejavni, posebno pri vzpostavljanju zahtev o enotnosti teh podatkov.

Ne sodi to v zakonodajno področje?

Za izvajanje in delovanje dodatnega pokojninskega zavarovanja je odgovorno predvsem ministrstvo za delo. Ministrstvo je namreč tisto, ki odobri pokojninski načrt in odobri ali zavrne njegove spremembe. Prav pokojninski načrt pa je ključni in temeljni element v razmerju izvajalec - zavarovanec. Prvi in edini organizirani sestanek vseh izvajalcev na ministrstvu za delo, na katerem sta bila prisotna minister in državna sekretarka, je bil konec oktobra 2001. Očitno ocenjujejo, da je zadeva uspešna, zadovoljiva, mislim pa, da bi se dalo že v preteklosti, predvsem pa v prihodnjem obdobju narediti več.

Poslanec SD Dušan Kumer je pred dnevi na "protitajkunski" seji izjavil, da pokojninski skladi in družbe nalagajo pokojninske premije v obveznice slamnatih podjetij, prek katerih se menedžerski odkupi izvajajo. To naj bi bil po njegovih besedah ključni razlog nizkih donosov pokojninskih skladov, ljudje pa bodo čez leta ostali brez pokojnin.

Izjava me je resno zaskrbela, saj je bila predstavljena kot stališče poslanske skupine SD. Če izvajalci to počnemo - izjava ni bila izrečena s pogojnikom - potem to zahteva nekaj jasnih in nedvoumnih odgovorov na to, katere nadzorne organe so obvestili oziroma ali so proti izvajalcem podali kazensko ovadbo, saj to pomeni, da odgovorni ljudje pri izvajalcih zavestno počnemo kaznivo dejanje. Če je bilo konec junija zbranih za 1,135 milijarde evrov sredstev, je trditev, da bodo ljudje ostali brez pokojnin, izjemno skrb zbujajoča in zahteva takojšnjo ukrepanje.

Je šlo za populistično izjavo?

Tega si ne bi upal reči, saj gre za stališče poslanske skupine in stranke, ki resno načrtuje svoj prihod na oblast. Zato gre za vprašanje, ki terja resen in javen odgovor. Če ga ne bo, gre za očitno izkoriščanje zgolj v politične namene, to pa zahteva javno opravičilo izvajalcem.

Nujne spremembe pokojninskega sistema

1. Neobračunavanje davka na doživljenjsko rento kot znižanje substituta znižanja pokojnine iz naslova obveznega zavarovanja;
2. Dodatna davčna spodbuda za posameznike, ločena od olajšave za delodajalca;
3. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ) postane obvezno (po vzoru Hrvaške, Makedonije in Romunije);
4. Zagotoviti, da za vse izvajalce veljajo enaki pogoji in pravila poslovanja;
5. Poenotenje nadzornih institucij (trenutno dva ločena nadzornika - AZN in ATVP - z različnimi zahtevami do vsebinsko enakih področij DPZ);
6. Naložbena politika brez zajamčenega donosa za določene kategorije zavarovancev;
7. Krovni skladi ter podskladi z različnimi naložbenimi politikami z davčnimi olajšavami in deloma zajamčenim donosom;
8. Prenos pokojninskih skladov k specializiranim izvajalcem DPZ - pokojninskim družbam;
9. ZVPSJU: javnim uslužbencem pod dogovorjenimi pogoji zagotoviti prosto izbiro izvajalcev DPZ.

Tako so zagotovljeni pogoji za uspešno posredovanje podatkov o vplačilih na Mojo naložbo.

Do težav prihaja zaradi prekinjanja internetne povezave ponudnika Siol. Ponudnik še ni uspel locirati in odpraviti težave, čeprav si zato vsi skupaj prizadevamo.

Težava torej ni na strani programa SeznamFix, marveč na strani internetne povezave. Torej tudi uporaba "zasilne" možnosti - pošiljanja podatkov preko elektronske pošte ni ustrezna rešitev.

Zavedamo se nevšečnosti, ki so vam s tem povzročene. Trudimo se za odpravo napake in vas prosimo za razumevanje.

Za več informacij lahko pokličete na brezplačno številko 080 29 29 ali pišete na elektronski naslov info@moja-nalozba.si.

Moja naložba

Z 8,2 % povprečnim neto donosom sodi v sam vrh izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja. Velik porast je bil dosežen tudi v številu zavarovancev, saj se je slednje povečalo za 19,6 odstotka, oziroma 4.777 zavarovancev. Prav tako se je povečalo tudi število podjetij, ki so z Mojo naložbo na novo sklenila dodatno pokojninsko zavarovanje. Vse to se odraža tudi v končnem rezultatu poslovanja v letu 2007, ki ga je Moja naložba zaključila z dobičkom v višini 259 tisoč evrov.

Nadzorni svet je zato izdal pozitivno mnenje k letnemu poročilu in ga potrdil, skupščini pokojninske družbe pa predlagal, da podeli razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2007. Poleg tega se je nadzorni svet seznanil tudi s poročilom notranje revizije, poročilom revizorja informacijske tehnologije, poročilom aktuarja in poročilom o stanju na področju pranja denarja.

Vsebina je pripravljena v skladu z 298.a členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS 109/06) ter na podlagi sklepa o izjavi o naložbeni politiki ter obvladovanju tveganj pokojninskega sklada (Ur. l. RS 137/06).

Izjava o naložbeni politiki je objavljena na spletnih straneh, najdete jo tudi TUKAJ.

Izjava je vsem zavarovancem na razpolago tudi na sedežu družbe.

PRENOSI OD DRUGIH IZVAJALCEV. Več kot 1.200 zavarovancev, zaposlenih pri enajstih delodajalcih, se je zaradi ugodnejših pogojev odločilo kolektivno zavarovanje za dodatno pokojnino prenesti k Moji naložbi. Skupaj z zavarovanjem so prenesli tudi več kot 2,9 milijona EUR privarčevanih sredstev. Vseh prenosov zavarovanj k Moji naložbi od drugih izvajalcev je bilo v preteklem letu še več. Vsota vseh prenesenih sredstev je presegla 3 milijone EUR.

UPRAVLJANJE NALOŽB. Čista vrednost kritnega sklada PDPZ je konec leta znašala 65,8 milijonov EUR (povečanje za 43 odstotkov glede na leto 2006). Obrestna mera, ki jo je družba v letu 2007 upoštevala v izračunu sorazmernega deleža zavarovanca v donosu kritnega sklada, v skladu s Sklepom o podrobnejši vsebini povzetka revidiranega letnega poročila – SKL 2002 (Uradni list RS 111/2002, s spremembami), je na letnem nivoju znašala 9,6 odstotka. Povprečna neto donosnost je znašala 8,2 odstotka, zajamčena donosnost po pokojninskih načrtih Moje naložbe pa 2,4 odstotka.

Visoki doseženi donosi v preteklem letu so rezultat uspešnega upravljanja, navkljub konzervativni in varni naložbeni politiki. Konec leta 2007 je delež naložb v obveznice znašal približno 76 odstotkov, delež naložb v delnice in vzajemne sklade, kot bolj tvegane naložbene instrumente, pa 16 odstotkov čiste vrednosti sklada. Preostali delež so predstavljali depoziti, denar in drugo.

POKOJNINSKA DRUŽBA. V družbi si v sodelovanju z našimi delničarji, Novo KBM, Zavarovalnico Maribor, Pozavarovalnico Sava, Merkur zavarovalnico in Zavarovalnico Tilia, prizadevamo zavarovancem ponuditi kar se da kakovostno in ugodno storitev. Družba je preteklo leto zaključila z dobičkom.

Navedeni podatki o poslovanju v letu 2007 so nerevidirani. Letno poročilo za poslovno leto 2007 bo po opravljenem rednem revizijskem pregledu poslovanja in sprejemu na skupščini družbe objavljeno na spletnih straneh.

Obvestilo vsebuje informacije o:

• znesku vplačane premije v letu 2007,
• stanju na osebnem računu na začetku in koncu leta 2007,
• pripisanem donosu,
• poslovanju kritnega sklada in pokojninske družbe v letu 2007,
• spremembah pokojninskih načrtov v letu 2007.

Če obvestila v prihodnjih dneh ne boste prejeli, je najverjetnejši razlog zato ta, da v Moji naložbi nimamo podatka o vašem aktualnem naslovu.

Zaradi velikega odziva na decembrsko ponudbo Zavarovalnice Maribor za zavarovance Moje naložbe tokrat ponovno omogočamo vsem zavarovancem sklenitev zavarovanja za nezgodno smrt z zavarovalno vsoto 4.000,00 EUR, ob plačilu 4,00 EUR letne premije.  

Obveščamo vas, da smo danes, 21. 01. 2008, pričeli s pošiljanjem kontrolnih podatkov o vplačani premiji za vaše zaposlene za leto 2007.

Kot vam je znano, ste zavezani za oddajo kontrolnih podatkov, ki jih vsebuje datoteka z nazivom VIRPN2.DAT. Datoteka med drugim vsebuje tudi podatke o vplačani premiji za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za vaše zaposlene.

Na spletni strani DURS-a je objavljen Pravilnik o dostavi podatkov za odmero dohodnine za leto 2007, kjer so predstavljeni potrebni podatki za izdelavo datoteke VIRPN2.DAT (oblika in način dostave podatkov so obrazloženi v prilogi).

Obveščamo vas, da ste dolžni kontrolne podatke oddati najkasneje do 31. 01. 2008.

spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci!

Znesek olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se ze leto 2008 uskladi v skladu z veljavno zakonodajo. Premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje znaša:

• 2.526,23 EUR letno,
• 210,52 EUR mesečno.

Hkrati vas obveščamo, da znaša priporočena minimalna premija 25 EUR mesečno ali 300 EUR letno.

Za dodatne informacijo nas pokličite na 080 29 29.

Predstavljamo se vam z novo grafično podobo, novim logotipom in novo spletno stranjo, s katerimi boste v prihodnje spremljali MOJO NALOŽBO.

Predstavljamo vam dosežke, ki smo jih v MOJI NALOŽBI ustvarili z upravljanjem premoženja naših zavarovank in zavarovancev, ki so vaši zaposlenci (na naslednji strani).

Želimo vas opozoriti, da je premija edina olajšava pri dohodnini in ostaja olajšava pri dohodku pravnih oseb.

Nazadnje pa naj vas spomnimo, da pregledate kontrolne podatke o vplačani premiji za enajst mesecev leta 2007, ki smo vam jih te dni posredovali. Do 31. januarja 2008 vam bomo posredovali letne kontrolne podatke, istočasno pa vas opozarjamo, da morate tudi vi, kot izplačevalec premij, podatke o premiji posredovati na DURS.

S spoštovanjem

Moja naložba pokojninska družba, d.d.

Boris Pipan          Lojze Grobelnik
Član uprave        Predsednik uprave

POSLOVANJE V LETU 2007

Do konca novembra 2007 se je število zavarovancev približalo 30.000, kar pomeni, povečanje za približno 5.000 zavarovancev.

V letošnjem letu se je v zavarovanje pri MOJI NALOŽBI vključila Univerza v Mariboru  z vsemi svojimi članicami. V

V letošnjem letu bo najmanj 7 delodajalcev in približno 1.100 zavarovancev prestopilo v zavarovanje k MOJI NALOŽBI in od prejšnjega ponudnika zavarovanj preneslo približno 2,5 milijona sredstev.

Vrednost kritnega sklada (vrednost sredstev v upravljanju) se ko konec leta približala 65 milijonom evrom.

UPRAVLJANJE NALOŽB

V prvih desetih mesecih leta 2007 je Moja naložba z upravljanjem sredstev bistveno presegla lanskoletne rezultate. Povprečna neto donosnost znaša 6,2 odstotka, zajamčena donosnost po pokojninskih načrtih pa 2,0 odstotka. Dosežena in pripisana donosnost je tako več kot 3 – krat višja.

PRIMERJAVA USTVARJENEGA DONOSA 

V nadaljevanju predstavljamo ustvarjen:

• mesečni donos,
• deset mesečni donos in
• dvanajst mesečni donos.

Vir podatkov so javni podatki, objavljeni na spletnih straneh izvajalcev.

KONTAKTI

S plačilom premije PDPZ si znižate osnovo za dohodnino. Vplačane premije PDPZ v posameznem letu lahko uveljavljate kot davčno olajšavo.

Višina premije PDPZ z davčno olajšavo je omejena. Maksimalna letna premija ne sme preseči 2.390 EUR oziroma 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (5,844% bruto plače). Minimalna mesečna premija znaša 18,17 EUR (priporočena minimalna premija za leto 2007 pa 20 EUR).

Tudi če ste v PDPZ že vključeni preko vašega delodajalca in je vaša vplačana premija nižja od 5,844% bruto plače je smiselno, da se odločite za dodatno vplačilo do najvišjega dovoljenega zneska.

Za koliko se zniža osnova za dohodnino in koliko lahko prihranite je prikazano v spodnjem informativnem izračunu.
Pri izračunu vračila dohodnine smo predpostavili, da plača predstavlja edini obdavčljivi vir, da so bili med letom pravilno obračunani in plačani davki in prispevki in da je posameznik v celoti uveljavil splošno olajšavo.

Zavarovanje pri Moji naložbi

Moja naložba jamči najvišji donos (60 % obrestne mere dolgoročnih vrednostnih papirjev Republike Slovenije, oziroma kar 50 % več, kot to zahteva Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

Zavarovancu se na osebni varčevalni račun donos pripisuje sproti, pripiše se celo celoten ustvarjen donos.

Zavarovanec lahko v času trajanja zavarovanja uveljavlja pravico do mirovanja (obdobje, v katerem ne plačuje zavarovalnih premij).

Pogoji kolektivnega ali individualnega PDPZ so natančno določeni v pokojninskem načrtu.

Plačilo zavarovalne premije

Varčujete lahko v okviru vaših finančnih zmožnosti. Višino zavarovalne premije lahko poljubno spreminjate. Edini pogoj za plačilo premije je izdana polica za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Premijo lahko plačujete preko trajnega naloga, položnice ali pa za to pooblastite vašega delodajalca, ki zavarovalno premijo v vašem imenu nakaže ob izplačilu plače.

Premijo vplačujete na TRR kritnega sklada, številka 1010 0003 9153 172.

Pri plačilu se vedno sklicujete na vašo davčno številko pred njo pa zapišete še štiri ničle (primer 000012345678).

Če se odločite za plačilo premije preko trajnega naloga, morate za to sami pooblastiti vašo banko.

Plačilo premij preko položnic oziroma plačilnih nalogov je na bančnih okencih Nove KBM brezplačno (brez provizije banke).

O vplačanih premijah v preteklem letu in stanju na vašem osebnem računu vam bomo v začetku novega koledarskega leta izdali obvestilo, na podlagi katerega boste uveljavljali posebno davčno olajšavo v vaši napovedi za odmero dohodnine.

Sklenitev zavarovanja

ZAKAJ PRI MOJI NALOŽBI

Varna naložba

Najvišji zajamčen donos

Najugodnejša ponudba

Je enostavna. Zavarovanje sklenete z izpolnitvijo pristopne izjave, ki jo lahko vrnete tudi po pošti.

V Moji naložbi vam bomo izdali zavarovalno polico in vam jo skupaj s pokojninskim načrtom poslali na vaš naslov.

Na naši spletni strani www.moja-nalozba.si lahko uporabite informativni izračun privarčevanih sredstev, si snamete pristopno izjavo ali pokojninski načrt in najdete odgovore na najpogostejša vprašanja.

Za dodatne informacije lahko pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 29 29 ali pišete na elektronski naslov info@moja-nalozba.si.